Koroška: zvočni primeri izvrine ljudske glasbe
GNI M 35.743
Posneto: Potoče, Zilj. dol., 5. 2. 1976
Pojejo: Jožef Jarnik, pd. Ringar, 1910; Rohan Rogi, pd. Grevž, 1920; Johan Kuri, pd. Belan, 1920; Peter Hebein, pd. Jamerč, 1911.
GNI M 36.700, 713, 710, 709
Posneto: Dole, Zilj. dol., 24. 9. 1976
Povedal: Franc Wutti, pd. Vinklar, 1928
GNI M 37.630, 631
Posneto: Blače, 3. 7. 1977
Pojejo in igrajo: Skupina domačinov
GNI M 37.301, 296, 297, 298, 302, 303, 307, 308, 309
Posneto: Pečnica, 24. 3. 1977
Povedala: Ljudmila Štiker, 1914
GNI M 37.309 zapel Peter Štiker, 1940
GNI M 38.470
Posneto: Loga vas, 6. 1. 1979
Pevci: Tevži Kakl, pd. per Mlinari, 1916, dva neznana pevca
GNI M 35.741
Posneto: Potoče/Zilj. dol., 5. 2. 1976
Pojejo: pd. Jožef Belan, Jarnik, 1920; pd. Peter Ringar, Hebein, 1910; pd. Johan Jamerč, Rogi, pd. 1911. Grevž, 1920; Johan Kuri, pd. Belan, 1920; Peter Hebein, pd. Jamerč, 1911.
GNI M 37.882
Posneto: Brnca, 26. 12. 1977
Godec: Jurij Mikič (Georg Miggitsche), pd. Irgič, 1925
GNI M 38.476
Posneto: Bilčovs, 6. 1. 1979
Pojeta: Geli Ogris-Martit, 1960; Mili Gaser, 1961.
GNI M 38.366, 368, 374, 375
Posneto: Plešerka, 23. 11. 1978
Povedal: Mihael Mothe, pd. Motei, 1912.
GNI M 38.987
Posneto: Bilčovs, 2. 12. 1979
Pojejo: Skupina mož in fantov
GNI M 38.530/B
Posneto: Šentjanž v Rožu, 8. 1. 1979
Pojejo: Jozi Turk, 1911; Aloiz Ogris, 1931; Mihael Pečnik, pd pri Toniju, 1917; Uršula Pečnik, 1924; Marija Pšajdar, 1925.
GNI M 38.391
Posneto: Velinja vas, 24. 11.1978
Poje: Franc Krušič, pd. Rupi, 1892.
GNI M 37.960
Posneto: Moščenica, 27. 12. 1977
Poje: Šimon Kröpfl, 1907
GNI M 38.537
Posneto: Šentjanž v Rožu, 8. 1. 1979
Pojejo: Jozi Turk, 1911; Alojz Ogris, 1931; Mihael Pečnik, pd. pri Toniju, 1917; Uršula Pečnik, 1924; Marija Pšajdar, 1925.
GNI M 38.475/2
Posneto: Bilčovs, 6. 1. 1979
Pojeta: Geli Ogris-Martič, 1960; Mili Gaser. 1961
GNI M 39.023
Posneto: Selje, 5.12.1979
Pojejo: Skupina pevcev, vodi Jozi Starc, 1939.
GNI M 39.969
Posneto: Sele pri Fari, 1969
Pevci: Franc Pristovnik, Pepi Oraže, Hanzej Roblek, Lojze Kelih, Florijan Kelih
GNI M 38.872
Posneto: Žabnica, 3. 12. 1979
Godec: Pavel Lausseger, 1911.
GNI M 39.193
Posneto: Korte, 6.12.1979
Pojejo: Franc Smrtnik, 1933;
Stefan Pavlič, 1934: Eleonora Pavlič, 1936, Marija Smrtnik, roj. Ogris, 1940;
Katarina Smrtnik, 1929; Milica Smrtnik, 1921
GNI M 39.146/B
Posneto: Obirsko. 8. 12. 1979
Pojejo: Johan Brumnik, pd. Hanza Hribernik, 1919; Folti Karničar, pd. Narkov Folt, 1930; Liza Karničar, pd. Artačeva, 1933; Marta Polanšek, 1953; Justi Polanšek, 1926; Valentin Polanšek, 1926; Marija Brumnik, pd. Kristlova Mici, 1929; Pepi Brumnik, pd. Štrublov Pepi, 1949
GNI M 39.079
Posneto: Kokje, 7. 12. 1979
Poje: Zofka Šajternig, pd. par Plešovniku, 1937
GNI M 39.145
Posneto: Obirsko, 8. 12. 1979
Pojejo: Johan Brumnik, pd. Hanza Hribernik, 1919; Folti Karničar, pd. Narkov Folt, 1930; Liza Karničar, pd. Artačeva, 1933; Marta Polanšek, 1953; Justi Polanšek, 1926; Valentin Polanšek, 1926; Marija Brumnik, pd. Kristlova Mici, 1929; Pepi Brumnik, pd. Štrublov Pepi, 1949
GNI M 31.853
Posneto: Zgornje Krčanje, 2. 3. 1969
Pojejo: Pavla Hafner, roj. Lutnik, 1939; Rozina Konetschnig, pd. Keš, 1937; Marija Rapatz, 1921; Mihael Rapatz, pd. Bukovnik, 1921; Johan Grilc, pd. Zupanc, 1936; Krištof Zupanc, pd. Nore, 1926; Franc Hafner, pd. Kočmar, 1930; Jožef Hauser, pd. Rojak, 1917; Alojz Rapatz, pd. Ribejžel, 1929.
GNI M 39.073
Posneto: Kokje, 7. 12. 1979
Poje: Zofka Šajternig, pd. pər Plešovniku, 1937.
GNI M 39.088
Posneto: Nagelče, 7. 12. 1979
Godec: Silvester Mohar, pd. Kogelnik, 1916.
GNI M 39.131
Posneto: Pribija vas, 8. 12. 1979
Pojeta: Micka Kert, pd. pər Žnidarji, 1910; Zofka Šajternig, pd. pər Plešovniku, 1937
GNI M 31.895
Posneto: Zgornje Krčanje, 6. 4. 1969
Povedal: Alojz Rapatz, pd. Ribejžel, 1929.
GNI M 39.134
Posneto: Priblja vas, 8. 12. 1979
Pojeta: Micka Kert, pd. pər Žnidarji, 1910; Zofka Šajternig, pd. pər Plešovniku, 1937
GNI M 39.120
Posneto: Gorce/Št. Vid, 7. 12. 1979
Pojejo: Hanzi Kežar, pd. pri Lekšu, 1928; Nani Kežar, 1935; Marija Kežar, 1963; Anica Kežar, 1954; Danica Kežar, 1956; Milan Kežar, 1958; Marko Marko, pd. per Markovih, 1936; Fani Marko, 1943; Stanko Polzer, 1962.
Zgoščenka KOROŠKA iz zbirke Iz arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta je nekoliko popravljen povzetek dveh plošč, ki sta izšli skupaj leta 1983 pri založbi Obzorja, Maribor. Za obe plošči so primere izvirne ljudske glasbe posneli sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta v letih 1976-1980 (dr. Valens Vodušek, dr. Zmaga Kumer, Mirko Ramovš, dr. Marko Terseglav in Julijan Strajnar). Spremno besedilo za zgoščenko je kot povzetek onega iz leta 1983 naredil podpisani, posnetke pa na novo oskrbel dipl. inž. Drago Kunej.
Za zgoščenko je bilo izbranih 29 primerov iz prve izdaje in sicer: ljubezenske pesmi (gl. št. 1, 5, 8, 1 O, 11, 14, 20, 24); pripovedne (št. 12, 15, 23); otroške in ritmizirana besedila (št. 2, 4, 9); koledniške (št. 16, 26, 28); svatbene (št. 6, 19); po ena obredno plesna (št. 3); stanovska (št. 22); godovna (št. 29); mrliška (št. 21 ); domoljubna (št. 18); poučna (št. 13); nabožna (št. 17); novoletno voščilo (št. 27) in 2 plesni inštrumentalni melodiji (št. 7, 25).
Besedila pesmi so podana v celoti v poenostavljeni fonetični transkripciji
(dr. Zmaga Kumer), notne primere je transkribiral Julijan Strajnar (št. 21-29 mag. Igor Cvetko). Enoglasni primeri so transponirani na g’ kot končni ton
(tonus finalis), na koncu melodije pa je z noto brez vratu označena originalna višina končnega tona pri petju. Večglasne pesmi in instrumentalni primeri so zapisani tako kot zvenijo. Metronomska oznaka J, = 86-11 O pomeni pohitevanje v pesmi. (5/4) pomeni taktovni način, ki se čuti v napevu kot temeljni ritmični okvir. ( označuje predtakt (na začetku vrstice), ki se pojavlja samo v nekaterih kiticah. + 1 /4 pomeni vrednost, za katero je osnovni takt podaljšan. J, ), je vezava, ki se pojavlja samo v nekaterih kiticah. Črtkana taktnica ! označuje mesta glavnih poudarkov oziroma stranskih poudarkov pri sestavljenih taktovnih načinih.
r so note z repi v nasprotni smeri in pomenijo ritmčno spremembo v nekaÂterih kiticah. v , r-. pomeni skrajšanje ali podaljšanje tona za manj kot polovico notirane vrednosti. * pomeni neugotovljivo višino tona. Vsakokrat je nad notnim zapisom naveden kraj in čas snemanja, tekoča številka napeva v zvočnem arhivu, pod notnim zapisom pa še ime, priimek, domače ime in letnica rojstva pevca oziroma godca. Celotnemu besedilu pesmi sledi slovarček manj znanih narečnih besed, če je to potrebno.
Slovenci so naselili Koroško v 6. stol., hkrati kot druge pokrajine, in v 7 stol. dosegli največjo razsežnost svojega narodnega ozemlja. Toda že v 8. stol. je slovenska kneževina Karantanija izgubila samostojnost in prišla pod bavarsko-frankovsko oblast. Proti koncu srednjega veka se je deloma zaradi tuje kolonizacije in pritiska začela severna narodnostna meja pomikati na jug, tako da je današnje ozemlje slovenske Koroške komaj desetina tistega, kar je obsegala nekdaj. Če je v srednjem veku Karantanija pomenila Slovenijo, tako da je bil Karantanec vsak Slovenec, tudi tisti onstran Karavank, je bila še v 19 stol. Koroška kulturno vsaj enakovredna osrednjim slovenskim pokrajinam in je Celovec v marsičem celo prekašal Ljubljano.
Niti po prvi niti po drugi svetovni vojni Slovencem na Koroškem ni bilo dano združiti se z rojaki v eni narodni državi, ampak so ostali manjšina, izpostavljena političnemu, kulturnemu in gospodarskemu pritisku. Kljub temu je slovenska Koroška etnološko gledano sestavni del slovenskega etničnega ozemlja in prav ljudsko izročilo to najbolje potrjuje.
Slovensko Koroško sestavlja »venec treh dolin, Rož-Podjuna-lila«, ki pomenijo hkrati troje narečij. Ta se znatno razlikujejo med seboj in tudi od drugih slovenskih narečij. Vendar je slovenska Koroška tudi jezikovno in po ljudskem izročilu del slovenskega etničnega ozemlja.
Koroški Slovenci so vneti pevci in z veseljem gojijo zlasti zborovsko petje, saj je tudi ljudsko petje na Koroškem večglasno. Spored zborov obsega največ priredb ljudskih pesmi, koroških in drugih slovenskih. Inštrumentalna glasba je manj pomembna, saj je namenjena le za spremljavo plesov in godci so zdaj pretežno harmonikarji (kor. mehač ali mehovec). Plesi so taki, kot jih plešejo sicer v srednji Evropi. Posebnost je le ziljski prvi rej, ki je po obliki podoben štajerišu s petjem, razlikuje pa se po ritmu in pomenu, ki ga ima kot strogo obredni ples enkrat na leto po štehvanju. Pred nastopom harmonike so imeli na Koroškem taka glasbila kot drugod po Slovenskem. Viri omenjajo npr. gosli in oprekelj, prav tako je vse polno otroških zvočnih igrač in piščalk z raznimi narečnimi imeni.
Koroške ljudske pesmi v vsebinskem pogledu nasploh niso nekaj posebnega, marveč tesno povezane z vseslovenskim pesemskim izročilom. Le nekatere med njimi so značilne samo za to pokrajino. Ker Karavanke niso bile neprehodna pregrada, so se pesmi prenašale s Koroškega v druge slovenske pokrajine in od tam na Koroško. Pripovednih pesmi je na Koroškem malo, manj kot sicer drugod po Slovenskem. Zdi se, da zato, ker so izza 18. stol. prevladale kratke štirivrstične pesmi v »alpskem poskočnem ritmu«, ki izhajajo iz improviziranih šaljivih pesmi ob plesu štajeriš. Medtem ko so te pesmi drugod po Sloveniji sprožile razvoj različnih večvrstičnih oblik, so na Koroškem ohranile prvotno štirivrstično kitico v počasnem tempu, nekatere pa dobile tudi svojo posebno melodijo.Če je nekdaj veljalo štiri- in petglasno petje na Koroškem za pokrajinsko posebnost, so novejša raziskovanja pokazala, da je to starejši stil večglasnega petja, ki je nekoč prevladoval po vsem slovenskem ozemlju. Bil pa je vezan na pesmi s širokim tonskim obsegom in akordično strukturo, kar po mnenju strokovnjakov pripada zelo stari razvojni plasti ljudskega izročila. Da tako petje ni nastalo pod vplivom zborovskega, dokazujejo med drugim tudi narečni izrazi, s katerimi pevci poimenujejo posamezne glasove in opisujejo način petja. Npr. v Ziljski dolini pravijo, da pojo nekatere pesmi viš-pa-dov: en pevec pesem začne in vozi, drugi spremlja tako, da gre z glasom nad melodijo in pod njo, eden gre lahko še na trečo, vsi ostali basirajo. Pravijo, da se mora viža vijugati kakor Zilja. Koroško petje zveni polno, ubrano in mehko.
Vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali pri pripravi zgoščenke, najlepša hvala. Posebna zahvala velja sodelavcema Zmagi Kumer in Dragu Kuneju, ter pobudniku za zgoščenko Vilku Ovseniku. Največja zahvala pa gre seveda vsem pevkam, pevcem in godcem, ki s pričujočimi primeri na tej zgoščenki tudi dokazujejo trdoživost slovenskih rojakov onstran Karavank. Naj jim bo zgoščenka spodbuda za ohranitev narodnostne samobitosti.
Ljubljana, 1998
Julijan Strajnar