Rezija: pesmi in glasba rezijanske doline
Posneto: Učja, 1962, 1’40”
Pela: Agata Siega “Meu”
Sveti Santilawdəć
jë rudi šow nu ökow.
Ë došow nu prat paklön.
Zapïskow nu zatrombatow.
Paklo t’ë gnalo w proga.
Oćo t’ë gnalo h kraju.
“Ka stë falawow, vï oća?”
“Si dëlow perït anu nodar.
Ta böga a si bögew,
ta bogata si bogatew.”
Zapïskow nu zatrombatow.
Paklö t’ë gnalo w proga.
Matër t’ë gnalo h kraju.
“Kostë folala matə”
“Si dëlala uštërä,
si mišala wodo tami vïno.”
Zapïskow nu zatrombatow
Paklö t’e gnalo w proga,
bratra dwa t’ë gnalo h kraju.
“Ko sta folale bratre?”
“Swa vinašala farna ti judi
njän jimita se zama,
ka šemo jte wun paravïž!”
Sveti Santilavdič, / je šel in jokal. / Je prišel noter pred pekel. / Je zapiskal in zatrobil./ Pekel je gnalo v drobce. / Očeta je gnalo h kraju. / “Kaj ste grešili vi, oče?” / “Sem delal kot zemljemerec in notar. / Uboge sem siromašil. / Bogate sem bogatil.” / Je zapiskal in zatrobil. / Pekel je gnalo v drobce. / Mater je gnalo h kraju. / “Kaj ste grešili, mati?” / “Sem delala kot oštirka. / Sem mešala vodo med vino.” / Je zapiskal in zatrobil. / Pekel je gnalo v drobce. / Brata dva je gnalo h kraju. / “Kaj sta grešila, brata?” / “Sva obrekovala te ljudi.” / “Zdaj primita se zame,/ ker bomo šli gor v paradiž!”
Posneto: Učja, 1962, 2’47”
Pele: Agata Siega, Anna di Lenardo, Anna Siega
1 Lipaj ma na Banërina,
lipaj ma na Banërina, la la la la,
jo le le le lipaj ma na Banërina!
2 N’ë rüdi snëga basana..
3 Nu onjan tant an prïdi plaz..
4 Ke an pərnaša körəna..
5 Ću rejše jit te körəna..
6 Liköj no rüso rožico..
Lepa je Banërina,/ lepa je Banërina / lalala, jo le lele / lepa je Banërina. // Je polna snega … // Včasih pride plaz .. .// Odnaša korenine … // Rajši jem te korenine … //Kot rumeno rožico…
Posneto: Osojane, 1982, 3’04”
Pela: Skupina žensk
1 Da pa Ćanen ë se zmudow,
da pa Ćanen ë se zmudow, la la la la,
Jo li li le, da pa Ćanen ë se zmudow, la la la
2 Ë gaw to bilo srakico…
3 Anu bragesa zalana…
4 Nu ta višïta rožica…
5 Ta bila nu ta čarnjala…
6 Anu ta rüsa zmišana…
Kanin se je spremenil (preoblekel) Kanin se je spremenil, lalalala, / Jolilile, Kanin se je spremenil, lalalala. // Si je nadel belo srajčico… // In hlače zelene. .. // S prišitimi rožicami. .. // Bele in rdeče… // In rumene zmešane…
Posneto: Njiva, 1963, 2’48”
Peli: Maria Copetti, Luigia di Floriano
1 Da göra ta Ćanïnawa,
na jë pur pale visoka,
la la jo lili le,
na jë pur pale visoka.
2 Koj guor na warh si wa dušle …
3 Ščë tïčace so snïvale …
4 Ja si polednal ta nu së …
5 Za vïdit, či to je bujë …
6 Jë mekuj skala enu rob …
7 Ja si polednal nuta w dnö …
8 Jë mekuj wöda enu prod …
Gora Kanin / je visoka, / lalajo lilile / je visoka. // Ko sva na vrh prišla … // So še ptiči spali … // Pogledal sem tu pa tam … // Da bi videl, kje je lepše … // Je samo skala in prepad … // Pogledal sem navzdol…// Je samo voda in prod …
Posneto: Učja, 1963, 1’02”
Peli: Antonino di Lenardo, Riccardo Buttolo, Evaristo di Lenardo
1 Da citira Kafölawa
da citira Kafölawa,
la la la le la la,
da citira Kafölawa.
2 Kako na tožno citira…
3 Namara vëdet pa ona…
4 Da lipa me tu-w balo në…
5 Ka ne mi šla nu wbižala…
6 Na mä bi šla za brikave…
Kafölava citira / Kafölava citira, / lalala lelala / Kafölava citira. // Tožno se oglaša … // Ker tudi ona ve … // Da moja ljuba ni prišla na ples … // Najbrž mi je zbežala … // Odšla je s carinikom…
Posneto: Liščaca, 1966, 1’20”
Igrala: Luigi di Floriano, Luciano Bobaz
Posneto: Liščaca, 1966, 2’00”
Igrala: Luigi di Floriano, Luciano Bobaz
Posneto: Osojane, 1982, 0’30”
Pela: Marcellina Chinese
Posneto: Osojane, 1982, 3’30”
Peli: Marcellina Chinese, Anna Pusca
Nabožna pesem, ki se je pela ob bedenju pri mrliču. Kako bo, ko pride sodni dan: zemlja se bo stresla. sonce bo potemnelo, zvezde bodo padale z neba, dobra dejanja bodo poplačana (v pesmi: “lepo dišiš”), slaba kaznovana (“grdlo dišiš”).
Posneto: Učja, 1962, 3’23”
Pele: Anna di Lenardo, Agata Siega, Anna Siega
Nabožna pesem opeva in opisuje trpljenje Jezusa. Refren: “Lepa roža, mati božja, Marija sedem žalosti’, z naštevanjem vseh sedem žalosti. Napev je bržkone prišel s slovenske ali furlanske strani, saj se v melodiji oglasi celo triglasje v valčkovem ritmu, kar je za Rezijane netipično.
Posneto: Osojane, 1’00”
Povedala: Anna Pusca
Štrića balića leon špiron
ta lisan, ta kisan taká!
/: Miško koroško žvïš doma,
si ustričala miga moža,
kiri ë twoj te dolinji kokuš:/ 3x
Äsi wüc!
Posneto: Osojane, 1982, 0’30”
N.N.
Tu-w gozdë, t’ë wdilanu,
nu ta-na pete šušanö,
nu po vasə t’ë našanö.
Tadij t’ë bila cïtira.
V gozdu je zraslo, / na podu posušeno, / po vasi je nošeno./ To je citira.
Posneto: Bila, 1966, 1’51”
Igrala: Giovanni di Lenardo, Giuseppe Clemente
“Na tolsto” je melodija vedno enaka, “na tenko” se število taktov spreminja.
Posneto: Učja, 1969, 2’12”
Peli: Giovanni Clemente “Pikót”, Ernesto Buttolo “Züpen”, Ernesto Siega “Meu”
l. Pojta mi dö s ta Mëwuw log
2. So ti valïki vërave
3. Će ba to bili litrine
4. Šćale mï ba na mëla rat!
S. No zbugän, zbugän za naco
6. No rimanem to zütranjo.
Pojdite v Mëvov gozd / v hudourniku so hudi vrtinci / če bi bili litri vina / nam jih ne bi bilo dovolj. / Pa zbogom, zbogom za nocoj / ostalo pa jutri.
Opozoriti velja na pevsko linijo drugega glasu, ki variira med petjem v terčni legi in burdonom.
Posneto: Ravanca, 1982, 2’20”
Pela: Skupina žensk
La li la la la li la la
e la la le li le la la
la li la la la li la la
e la la le li le la la.
1 Da nine lipe nïmawa
da nine lipe nïmawa,
la li la la, la li la la,
da nine lipe nïmawa.
2 Ščë kako lipo ke mawa…
3 Prïdë Učjar, mi jo nasë…
4 Ta-w Ugoslavjo jo nasë…
5 Ke mï ni mörawa je pö…
6 Ke jë konfin za jti jo pö…
7 Nu sawa čenče lipa me…
Nu diti diti diti do,
e la la le li le la la,
la li la la li la la
e la la le li le la la.
Nobene ljubice nimava, / nobene ljubice nimava, lalilala, lalilala, / nobene ljubice nimava. // Tudi če imava ljubo … / Pride Učjar in jo odpelje … / V Jugoslavijo jo odpelje … // In ne moreva ponjo … // Ker je vmes meja … // Ostala sva brez ljubice … // Nu diti ditit diti do, / e lalaleli lelala, / lali lala lilala / e lala leli lelala.
Pesem se začne in konča pravzaprav z refrenom. Vodilni napev spremlja burdon.
Posneto: Osojane, 1982, 3’47”
Peli: Marcellina Chinese, Anna Pusca
La la la le la la
li la la la le le le la la la
la le la la
li la la le le le la la.
1 Da göra Plazina mojä
da göra Plazina mojä, la la la
la le la la, da göra Plazina mojä.
2 Na ë pur palë visokä…
3 Siwä na wərh dohaalä…
4 Ka wtïćace so snüwale…
5 Pa lipa ma ë snüwala…
6 Ta-pod to Plazino göro…
La la la le la la
lila la le le le la la la la la
la le la la li la la le le le la la.
Moja gora Plazina / moja gora Plazina, la la la / la le la la / moja gora Plazina // Je zelo visoka … // Ko sva prišla na vrh … // So ptice še spale … // Moja ljuba je sanjala … // Tam pod to goro Plazino …
Posneto: Učja, 1982, 2’31”
Pela: Skupina mož in žensk
Da le la la la li li le
da la la le la le la la.
1 Da göra ma ta Kilinä,
da göra ma ta Kilinä le,
la la jo li li le,
da göra ma ta Kllinä.
2 Na ë pur palë visokä…
3 Ke na ma trïste pučuwal…
4 Nu nutu w dnö trïsti nu dnö…
5 Ke lipa ma pučüwalä…
6 Ko n’ë hodïlä na damuw…
Gora Kila,/ gora Kila le,/ la la jo li li le, / gora Kila.// Je zelo visoka…. // Ima trideset počivališč… // Spodaj pa enaintrideset… // Kjer je moja ljuba počivala… // Ko je hodila domov…
Posneto: Osojane, 1973, 2’50”
Pela: Skupina žensk
1 Da nüna nüna nünicä,
da nüna nüna nünicä,
la la la li la la,
da nüna nüna nünicä.
2 Nu mati ta od lipa me…
3 Ne bujta sa, ne štrašta sa…
4 Ka waša ëdi ä na jin…
5 Wašagä sïnu ä na ćon…
6 Ta-na wäš präg ä wän na rin…
7 Nu nutër w hïšo šćë manji…
8 Viš ili koj čon wän raćet…
9 Da dëjta ga nu w kamerhn…
10 Da müha ga na spïhitë…
11 Da suncë ga na porusi…
Teta teta tetica / teta teta tetica/ la la la li la la / teta teta tetica // Mati moje ljubezni … // Ne bojte se ne ustrašite se … // Vaše jedi ne jem … // Vašega sina nočem … // Na prag ne pridem … // V hišo še manj .. // Glejte kaj vam pravim … // Dajte ga v sobo … // Da ga ne bodo muhe pikale … Da od sonca ne porumeni …
Posneto: Osojane, 0’28”
Pela: Skupina žensk
Vriskanje.
Posneto: Bila, 1996, 3’40”
Mladi citiravci igrajo za pust. Novejša plesna viža, zaigrana na tenko in na tolsto, ima zanimivo dvodelno melodijo: najprej kot vprašanje, nato potrditev. Vseskozi v značilnem 3+2/4 ritmu.
Posneto: Bila, 3’40”
Tudi novejša plesna viža mladih citiravcev, v značilnem 3+2/4 ritmu.
Posneto: Bila, 3’10”
Novejša plesna viža mladih citiravcev, tokrat v 2/4 ritmu.
Posneto: Ravanca, 1982, 1’23”
Pela: Skupina žensk in moških
Ta pesem je zašla v Rezijo od drugod. To kaže že kratko besedilo: “Mati, pošljite me po vodo, tam pri mlaki (izviru) me moja ljuba čaka”; še bolj pa način večglasnega petja, ki je značilen za furlansko ljudsko petje.
Posneto: Ravanca, 1982, 1’43”
Peli: Marcellina Chinese, Anna Pusca
1 Da pleši, pleši čərni kus,
da pleši, pleši čərni kus,
la la la la li la la,
da pleši, pleši čərni kus.
2 Ko bej män plesat ka si bus…
3 Ke bej si ǵaw te čriwjace…
4 Si dow ti babi laškice…
5 Ka n’ë mi dala pet nu ëst…
6 Ta-na to niško taulo…
7 Ta-na ta niški tavajoč…
Pleši, pleši črni kos / pleši, pleši črni kos / la la la la li la la / pleši, pleši črni kos // Kako bom plesal, ker sem bos … // Kam si dal čevece … // Dal sem jih laški ženski … // dala mi je pit in jesti … // Na nemško mizo … // Z nemškim pogrinjkom …
Preprosta melodija v 3+2/4 ritmu!
Posneto: Ravanca, 1982, 1’43”
Pela: Skupina žensk
1 Lisïca ta Fasalawa,
lisïca ta Fasalawa,
la li la la jo li li le,
lisïca ta Fasalawa.
2 Trï lita bila jalawa…
3 To štərtnjë na se wbrëjila…
4 Ziz wukon ta Bočonavi…
la li la la jo li li le,
la la le li le la la.
Lisica ta Fasalava / lisica ta Fasalava / la li la la jo li li le / lisica ta Fasalava. // Tri leta je bila jalova … // Po štirih je postala breja … // Z volkom, ta Bočonavim…
Hudomušno besedilo o jalovi lisici. Značilnosti napeva: burdon, refren, 3+2/4 in vrisk na koncu.
Posneto: Ravanca, 1982, 4’20”
Pela: Skupina žensk
1 Da lipa ma poslala mës,
da lipa ma poslala mës,
la la la la li la la,
da lipa ma poslala mës.
2 Da mi jo prïdiwä nalëst…
3 Ko won na Kïlo si došow…
4 Si dow sanjala lipi mëj…
5 Da mi o grewa o nalëst…
6 Ko nu prad hïšo si došow…
7 Nji mati ziz no palico…
8 Nu nji oćä z ni raklinän…
9 Ka spet na nazët si mëw tet…
10 Ma čenče vïdë’ lipa me…
Ljuba mi je poslala sporočilo /ljuba mi je sporočila / la li la la la li la la / ljuba mi je sporočila. // Naj jo pridem obiskat // Ko sem prišel na Kilo … // Sem premišljeval o svoji ljubi … // Da jo bom našel. .. // Ko sem prišel pred hišo … // Me je njena mati pričakala s palico … // Njen oče s polenom … // In sem se moral vrniti … // Ne da bi videl svojo ljubico… /
Posneto: Bila, 1967, 2’00”
Igrala: Livio Micelli, Luigi Zanetti
Zelo lepa pentatonska melodija. Edini primer rezijanske plesne melodije, pri kateri mora godec igrati čez tri strune. V 1. takni na lenko je 3/4 takt “podaljšan” v 3/4+1/4. a koncu je tudi značilni cvik.
Posneto: Bila, 1968, 2’36”
Igrala: Livio Micelli, Giovanni di Lenardo, Riccardo Coss
Doslej edini primer rezijanske dvoglasne inštrumemalne melodije. Starejši godci niso nikoli tako igrali, godca sta tudi povedala, da sta si tako dvoglasno igranje izmislila leta 1967. Od takrat tudi
mlajši citiravci poskušajo igrali dvoglasno. Tako igranje velja za zelo težko in ni veliko citiravcev, ki bi jim to šlo gladko.
Posneto: Osojane, 1981, 2’48”
Pel: Rino Chinese
Ni so me barale: “Oskod ti se?”
Si rispondow: “Od Rezije!”
Ni so tele vëdet, da “kë to ë?”
Si rišpundow: “Ta nu w paklë”
Ma kucë ti romunïš,
ka ä na mören ta kape1?”
“Ti na möreš ma kapet,
ti si në dën Rezijan!”
Të na maja sïtna vas,
tu ka nišći na vö ostat,
Ma a na morem ščalë kapet,
zakoj nišči na vö otet!”
R.
Rezija, Rezija,
a ti čon šćale dobro!
Rezija, Rezija,
ti ti se samo ma vas!
Si mew no šćerïco izdë,
ka na mi tëla kar ë dobrö.
Den din si ji rëkow: “Man se špərtet,
an na perhaan već izdë!”
Po wsimu svëtu a si hodew
an spet izdë a si došew
anu si rëkow tu w iso hćï,
da nina e liwća nu ku tï!”
E biw mi rëkow möj rejnek dëd,
da: “Posod tu ka tï boš šow,
ti češ hvalet no samo vas,
isa to će bet twa Rezija!”
Pa so vprašali: “Odkod si ti?” // Odvrnil sem: “Iz Rezije!” / So hoteli vedeti: ·’Kje je to?” / Odvrnil sem: “Tam v peklu!” // “Le kako ti govoriš, / da te ne morem razumeti?” / “Ti ne moreš me razumeti, / ker ti nisi Rezijan!” // “To je mala skromna vas, / kjer nihče noče ostati, / vendar ne morem razumeti, da nihče noče stran!” // Rezija, Rezija / jaz te imam zmeraj rad. / Rezija, Rezija ti si zmeraj moja vas!” // Imel sem ljubico tukaj, / ki me je zelo ljubila. /Nekega dne sem ji rekel: “Jaz mislim oditi in ne pridem več nazaj.” // Po vsem svetu sem hodil, / In spet nazaj sem prišel, / in sem rekel moji deklici: / “Nobena ni lepša kot si ti!” // Mi rekel je moj rajnki ded, da “povsod tam, kamor ti boš šel, boš hvalil (ljubil) eno samo vas, / in ta bo tvoja Rezija!” R. / Rezija, Rezija…
Rezija je lepa gorska dolina v zahodnih Julijskih Alpah na italijanski strani, nad katero kraljuje mogočna gorska Kaninska skupina. Dolga je nekaj več kot 20 km, na najširšem mestu pa široka le okoli 4 km. Rezija je tudi ime občine in reke, ni pa vasi, ki bi bila tako poimenovana. Slovenska plemena so dolino naselila okoli 7. stoletja. Prebivabtvo šteje danes samo 1300 ljudi, ki živijo v vaseh in zaselkih. Največja vas je Ravanca/Prato, ki je obenem sedež občine in upravno središče. Potem so še večje vasi: Bila/San Giorgio, Liščaca/Lischiazze, Osojane/Oseacco, Solbica/ Stolvizza in tik pod Kaninom, Korito/Coritis ter še Učja Uccea, ki pa leži v vzporedni dolini. kamor se pride s slovenske strani iz Žage v Soški dolini čez istoimenski prelaz Učja Uccea, z italijanske strani pa iz Tarcenta. Zaradi posebne zemljepisne lege, ki otežkoča redne in pogoste stike z drugimi prebivalci na slovenski in italijanski strani, so Rezijani skozi stoletja ohranili do danes svoje samobitne kulturne značilnosti v narečju, petju, glasbi in plesu. Rezijane odlikujeta tudi velika ljubezen in spoštovanje do lastnega izročila. Vse to je tudi omogočilo, da so ohranili lastno in samosvojo, homogeno, arhaično ljudsko kulturo. Vse to pa v skoraj nespremenjenem načinu, v živi obliki, pri starejših in mladih. Zato je Rezija za etnomuzikologa, za jezikoslovca prava zakladnica zanimivosti, ki ima prav redke paralele na slovenskem etničnem ozemlju in celo v Evropi. Prve sistematične etnomuzikološke raziskave v Reziji so se začele leta 1962. Takrat so se predstavniki ustanov Centro Nazionale Studi di musica popolare di Roma in Glasbenonarodopisni inštitut iz Ljubljane dogovorili za skupno raziskovalno delo v Reziji. Italijansko stran je zastopal ugledni etnomuzikolog Giorgio Nataletti s sodelavci, slovensko pa Valens Vodušek, Uroš Krek, Marija Šuštar, Milko Matičetov. Skupaj so začeli raziskovati maja 1962, naslednje leto 0963) pa so slovenski raziskovalci po dogovoru z italijanskimi kolegi v celoti prevzeli in nadaljevali raziskovanje (od l. 1966 tudi Julijan Strajnar in Mirko Ramovš). Sicer so ljudsko izročilo Rezije raziskovali tudi drugi, n.pr.: Alan Lomax, Diego Carpitella, Roberto Leydi, Pavle Merku itd ..
Objavljeni primeri so le del bogatega izročila Rezijanov in zajemajo zvočne primere, posnete med leti 1962-1996, zato tudi ne morejo veljati kot edino “pravilni”‘, saj je ustvarjalna sila v Reziji še vedno živa. Rezijani so bili in so še dobesedno zaljubljeni v svojo dolino, mnoge lirske pesmi opevajo posamezne gorske vrhove in vsebujejo opise narave (pr. 2, 3, 4, 16, 17), ali pa so ljubezenske, kjer je smisel pogosto skrit v simbolih, ki jih razumejo le Rezijani in so pravzaprav neprevedljivi (pr. 14, 15). V nekaterih pripovednih pesmih so ohranjene različne arhaične redkosti, ki so redkost tudi v okviru vse Evrope. V njih je ohranjen najbolj primitiven način petja epskih pesmi. Verzi si sledijo v brezkončnem ponavljanju ene same kratke melodije z ozkim obsegom, kot dokazuje prvi primer. Tema te pesmi je sorodna antični legendi o Orfeju in Evridiki, namreč rešitev iz pekla – podzemlja s pomočjo glasbe.
Včina njihovih dvo- ali triglasnih pesmi ima kratko enodelno melodijo, ki ima burdon v spodnjem glasu (pr. 3, 4). Pri relativno novejših pesmih pa zasledimo tudi petje v vzporednih tercah, kar je bržkone vpliv slovenskega ali furlanskega petja. Toda tudi te pesmi pojejo po svoje, po rezijansko (pr. 18, 23). Značilno je rudi, da na koncu pesmi ali med plesom vriskajo – rez. zajuhuhtiknut – navadno le ženske, moški bolj poredko (pr. 19).
Druga velika ljubezen vseh Rezijanov je citira. Citira je domač izraz za violino, roda citirati (gosti, igrati) ni mogoče brez spremljave. Citiro mora vedno spremljati še drugo glasbilo, to je bunkula, ta velika citira, bos – mali kontrabas ali violončelo s samo tremi strunami. Seveda je citira glavno glasbilo, nanj igrajo samo spretni godci – citiravci in to samo moški, na bunkulo pa lahko igra kdorkoli, celo ženske in otroci. Bistvena sestavina igranja – citiranja ni samo melodija in burdon na bunkuli, pač pa tudi močni udarci z levo ali desno nogo citiravca. Citiravci – brez izjeme – svoje glasbilo visoko uglašujejo, praviloma za malo terco višje od normalne uglasitve violine, torej namesto g, d, c1, g1 zveni b, f, c2, g2. Igrajo vedno sede, citiro naslonijo skoraj navpično na prsi, vedno v l. legi, v hitrem tempu četrtinka = 160. Najbolj priljubljene so melodije – rez. vižica – v 3+2/4 taktu. V povprečju zna vsak citiravec okoli 60 različnih plesnih vižic, ki jih prav vsi Rezijani dobro ločijo. čeprav nevajenemu u esu zvenijo zelo podobno, če že ne povsem enako. Vse vižice so enoglasne, čeprav igra v novejšem času tudi po več citiravcev hkrati, torej unisono. Doslej obstaja le ena plesna vižica v dvoglasju (pr. 28). Najbolj nas preseneti konec vsake viže, ko citiravec potegne z lokom po praznih strunah, G-D in bunkulavec po G. Glasba citire je izključno glasbena spremljava plesa. Citirati skoraj ni mogoče, če ni plesalcev. Rezijanski ples je spet nekaj izjemnega. Med plesom se plesalci nikoli ne sprimejo, vsak pleše sam, število korakov ni točno določeno. Vsak plesalec pa mora imeti nasproti partnerja – moškega ali žensko, – s katerim med plesom menjava prostor. Kolikokrat bosta zamenjala prostor, je odvisno od plesnega napeva. Praviloma ponavljajo melodijo poljubno (n.pr. 7-9 krat) in to “na tenko” – visoko – in “na tolsto” – nizko. Na koncu melodije “na tenko” vsi plesalci vsakič močno udarijo z nogo ob tla, ko pa se melodija “na tenko” trikrat ponovi (namesto dvakrat), je za vse znak, da je te viže – plesa konec.
Skoraj nerazumljivo je, kako so mogli Rezijani ohraniti tako svojstven in pristen glasbenoplesni izraz.
Citira je bila in je še največja ljubezen vseh Rezijanov. Zagotovo bodo zvoki te glasbe še dolga leta odmevali v Reziji, saj se vsako leto pojavljajo mladi citiravci, ki uspešno prevzemajo in nadaljujejo glasbeno izročilo in ustvarjajo nove viže (pr. 20, 21, 22, 28). Rezija je naslov pesmi (pr. 29), ki jo je zložil kantavror Rino Chinese. V izvirnem besedilu, v domačem narečju (transkripcija Milko Matičetov), se naslanja na ljudsko pesem, napev pa je narejen v slogu popevkarskih melodij s spremljavo kitare.
Rezijani veliko hodijo po svetu, v preteklosti kot trgovci in krošnjarji, zdaj predvsem kot sezonski delavci in izseljenci. Skoraj vsi imajo zelo dober posluh, hitro se naučijo drugih jezikov, pesmi, plesov. Ko se vrnejo domov, romunijo – govorijo v svojem narečju, pojejo domače pesmi in ko se oglasi citira s svojim nalezljivim ritmom, še danes plešejo po domače vsi, stari, mladi in celo otroci. ajveč se poje in pleše danes za pusta (najmanj tri dni), za novo leto, za “šmarno mišo” (15. avgust), včasih tudi na svatbah, ob družinskih praznikih … Lahko rečemo, da sta jim domača glasba in ples dobesedno v krvi!
Vsem, ki so pomagali pri nastanku te plošče, najlepša hvala. Najprej naj velja zahvala vsem pevkam, plesalkam in plesalcem, godcem, vsem prijateljem v Reziji, ki so nas vedno ljubeznivo in gostoljubno sprejeli in nam ustrežljivo razlagali vse, kar so vedeli in znali. Posebna zahvala prevajalcem, g. Robertu Dapitu za pomoč pri transkribiranju in razlagi besedil (3, 11, 12, 14-18, 24-26). Hvala GNI za uporabo arhivskega gradiva in ne nazadnje g. Valterju Colleju, ki je ploščo založil in natisnil. “Lipi moji Rozajanovi! Buh daj vam živet kar je let, za citiret inu zapët!”
Julijan Strajnar
Galerija
